Uvod

Torej odločil si se za postavitev lastnega vodnega ekosistema. Superca, to pomeni "veliko" dela za vzdrževanje in zapravljenega časa pri gledanju ribic. Torej same "slabe" stvari :)

Pripravki

Za uspešno vzdrževanje akvarija rabimo:

• Hrano za ribice

• Hrano za rože (peleti ali vodni pripravki)

• Pripravke za vodo (za nevtralizacijo klora in kloraminov)

• Bakterijske kulture (za pospešitev in naselitev koristnih bakterij v filter in ostale dele akvarija)

• Zdravila pred bakterijskimi in glivičnimi okužbami

• Univerzalni tester

Hrana za ribice

Hrano za ribice nakupimo, ko vemo katere ribice bomo imeli v akvariju. Ribice ali brskajo po tleh, ali lovijo hrano v sredini akvarija, ali jo pobirajo z gladine vode... Zato imamo na izbiro pelete, granulat in lističe od suhe hrane. Peleti so najbolje primerni za talno prehranjevalne ribe (e.g. Ancistrus). Za kakšne majhne talne ribice je primeren tudi granulat (e.g. Corydoras). Granulat in lističi pa pridejo v upoštev za vse ostale ribice (e.g. Tetre). Vsake toliko časa lahko svoje ribice pocrkljamo z živo ali zamrznjeno hrano. Pri zamrznjeni hrani gledamo na to, da jo pred tem vnosom v akvarij odtajamo.

Poleg potopnosti hrane moramo paziti na sestavine, saj se nekatere ribice prehranjujejo le z rastlinsko hrano.

Strmeti je treba h kupovanju kvalitetne hrane. Dobiti se da 1L lističev za 10€. Takšna količina bo zadostovala za dolgo časa, tudi za več let. Problem takšnega nakupa je, da se hrana po tako dolgem času pokvari ali izgubi veliko hranilne vrednosti. Malo se da podaljšati rok uporabe, če jo pretresemo v manjšo embalažo in s tem manjkrat odpiramo večjo embalažo. Druga težava je, da so lističi proizvajani pri višjih temperaturah kot ostala hrana in samo zaradi tega imajo manjšo kvaliteto.

Tako da če damo malo več denarja za dobro hrano, bodo ribice zadovoljne, bolj barvite in zdrave.

Hrana za rože

Hranila za rože pridejo v dveh različnih izvedbah: peleti in tekočina.

Za začetek predlagam peletno izvedbo, ker manj onesnaži vodo. Tekočinske izvedbe dodajajo dodatne makro elemente, ki so ponavadi že prisotni v vodi in delajo začetnikom težave s kvaliteto vode. Ali imajo zelo malo makro in mikro elementov (da ne mažejo vode), vendar s tem bistveno ne primorejo k rasti rastlin in je potrebno dodajati manjkajoče elemente posebej.

Aquascaperji (pomisli na tiste akvarije s polno rastlinicami) uporabljajo metodo resetiranja vode vsak teden ali še pogosteje. Pri menjavi vode jo zamenjajo vsaj 50% in nato dodajo "velike" količine hranil za rastline. Sama metoda je v teoriji in praksi izvedljiva, a ekološko sporna, če vode ne uporabljamo za zalivanje rastlin ali drugih povrtnin.

Pripravki za vodo

Dobiti je možno ogromno pripravkov za akvarijsko vodo: vitamini, minerali, aloevera, ...

Najbolj pomemben in najbrž edini potreben je pripravek za odstranitev klora in kloramina iz vode. Omenjeni snovi sta zelo strupeni za ribe (in delno tudi za človeka) in povzročata odpoved različnih dihalnih organov in druge simptome ali celo smrt!

Nekaj primerov, ker imajo proizvajalci zelo čudna imena:

• Seachem Prime

• Easy-life AquaMaker

• Dennerle Aqua Elixier

• Tetra Aqua-safe

Bakterijske kulture

Za hitrejše in pravilno ciklanje akvarija najbolje da nakupimo bakterijski pripravek, ki ga dojamo na začetku vzpostavljanja akvarija. Kasneje pa po potrebi, recimo če dodajamo nove ribice, zamenjamo veliko količino vode zaradi zdravljenja...

Zdravila

Splošno zdravilo za bakterijske in glivične okužbe te bo rešilo v kritičnih trenutkih. Sam sem šel celo tako daleč, da dodajam zdravilo ob dodajanju novih ribic iz preventive okužbe starejših ali novo prinešenih. Možno je izvajanje karantene, da se privadijo na našo vodo, vendar to ne prepreči, da se simptomi razvijejo v tednu ali dveh v karanteni.

Občutljivost novo nakupljenih rib pripisujem čistim in dezinficiranim gojilnim okoljem. Trgovci stremijo po čim večji količini proizvedenih rib (večja količina == boljši dobiček) in tako si ne morejo privoščiti, da ribe zbolijo in s tem pridobijo odpornost, ker lahko v postopku riba umre ali je potrebno financirati zdravljenje.

Univerzalni tester

Zelo priročno za začetnike, ker bo pomagal pri objektivni oceni dobrega dela, prevelikega števila rib, težavi v akvariju... Predlagam testiranje vode pred menjavo v akvariju in testiranje vode, s katero bomo napolnili akvarij.

Kaj nam pove?

NO3 - Nitrat, ki se kopiči v vodi, če imamo ustrezno sciklan akvarij in akvarijske prebivalce. Te prebivalci izločajo sečnino, ki jo bakterije v sciklanem akvariju pretvorijo v NO2 in nato NO3. Vrednosti, ki jih želimo imeti pred menjavo vode so do 50ppm, kaj več začne zatirati rast rastlin in negativno vpliva na zdravlje rib.

NO2 - Nitrit, ki je vmesni produkt dušikovega cikla. V pravilno sciklanih akvarijih je nezaznaven s preprostimi univerzalnimi testerji.

GH - Skupna trdota, ki nam pove, koliko mineralov vsebuje voda. Če imamo pretrdo ali premehko vodo se moramo zavedati, da ne moremo imeti katere koli ribice v akvariju še posebej občutljivelših.

KH - Karbonatna trdota, za začetek je dovolj poznati GH.

pH - Po ugotavljanjih so pH testi univerzalnih testerjev zelo slabi (+- 1 enota).

Cl - Nekateri testi izmerijo klor, ki lahko služi za oceno, kako klorirana je vodovodna voda.

Oprema

Za akvarij rabimo tudi opremo:

• Filter (pumpa, filtrirni material, filtritne gobice)

• Grelec (večina tropskih ribic želi temperaturo okoli 25°C) in termometer

• Razsvetljava

• Pesek (in substrat)

• Dekoracija (kamenje, korenine, kokos ...)

• Rastline

• Zvon za čiščenje akvarija

• (zračna pumpa)

• ...

Za začetek je najbolje kupiti akvarijsk kit od različnih proizvajalcev (Juwel, Eheim...), ki pridejo z večino opreme (steklo, filter, grelec, razsvetljava). Kasneje v hobiju ugotovimo za naše prioritete in kaj želimo bojše kakovosti.

Filter

Filter je eden izmed glavnih elementov akvarija. V njega (v biološki filtrirni material) se naselijo različne vrste bakterij, ki pretvarjajo sečnino rib (NH3) v nitrit (NO2) in kasneje v nitrat (NO3), ki je v veliko manj strupen za ribe (<50ppm zdrave vrednosti). Različne vrste rib imajo seveda različno toleranco. Nitrit in amonijak sta že v zelo majhnih količinah smrtonosna za ribe (~0.5ppm).

KAJ JE PPM (parts per million)?

PPM je enota za razmerje, enako kot procenti. 1% pomeni 1/100, 1ppm pomeni 1/1,000,000. Velikokrat se uporablja tudi 1mg/L, kar je enako 1ppm.

Filter sestavlja pumpa, ki poganja vodo čez gobice in ostali filtrirni material. Moja priporočena postavitev materialov je (pritok vode do iztoka):

• Groba gobica - zaustavi večje delce

• Fina gobica - zaustavi manjše delce, tu se že nahaja nekaj malega bakterij

• Biološki filtrirni material - namen tega medija je, da ima čim večjo površino za naselitev veliko bakterij, ki skrbijo za dušikov cikel

• (Kemični filtrirni material) - nenujen, primeri: oglje, kristalizatorji vode ...

• Fina gobica - do določene mere prepreči, da prah filtritnega materiala pride do pumpice in s tem skrajša življensko dobo propelerčka

Grelec

Grelec je ponavadi sestavni del filtritne škatlice. Sam imam slabe izkušnje s takšno postavitvijo - odpoved grelca po kakšnem letu delovanja. Sumim na pregrevanja grelca zaradi premalo pretoka in nizke kvalitete. Postavitev grelca v akvarij in popolna potopitev (nujno preveri, če grele to podpira) je zame najboljša postavitev. Tako ima grelec dovolj medija za hlajenje ter preprečimo vstop vlažnega zraka v grelec preko gumice.

Poleg grelca je nujno kupiti tudi termometer. Za zanesljivost je najboljši klasični, neelektronski. Grelci imajo možnost izbire željene temperature. Za izkodišče izberemo 25°C oz. tolikor kolikor potrebujejo ribice. Po dnevu delovanja pogledamo na termometer za temperaturo in če ni 25°C, premaknemo za stopinjo gor ali dol izbrano temperaturo na grelcu. To preverjanje počnemo dokler grelec ne segreva vode na željeno temperaturo.

Kalibracija grelca je pomembna, da imamo pravilno temperaturo v akvariju. Razlog za to je delovanje regulacije. Vsak sistem (akvarij z vodo, peskom, dekoracijo...) ima svojo "regulacijsko konstanto" in je nemogoče narediti grelec, ki bi imel skalo temperature narejeno točno za naš sistem. Najbrž že obstajajo digitalni grelci z dodatnim termometrom, ki odpravljajo absolutno napako regulacije temperature, samo ne bom o tem tukaj. Za več si poGooglaj "PID regulation".

Razsvetljava

O tem bi se lahko napisal cel članek. Sam sem preizkušal različne sprektre osvetlitve in ugotovil, da je možno doseči rast rastlin z ustreznim spektrom že pri nizkih intenzitetah. Torej ni vse v moči. Predlagam kupiti malo kvalitetnejšo osvetlitev s čim bolj Sončevim spektrom. S tem preprečimo enormno rast alg, katere obožujejo ozke spektre svetil. Recimo rdeča in modra špica pri ledicah lahko pospešita rast črnih alg.

Za začetek se lahko uporabi vključene svetilke in kasneje nadgradi na drugo osvetlitev, ko imamo več izkušenj.

Pesek

Različne ribice potrebujejo različno podlago, če si želimo opazovati njihovo naravno obnašanje. Hkrati pregrob granulat poškoduje ribice pri tleh in s tem lahko kritično ogrozimo ribico, še posebej za nove ribice, ki so nenavajene na novo okolje, parametre vode, torej v stresu.

Odsvetujem uporabo umetnih barv peska, ker preveč "bodejo v oči" in prevzame pozornost iz ribic in rastlin.

Za ribe, ki veliko preživljajo svoje življenje pri dnu ali se hranijo s tal je najboljša izbira zelo tanek granulat ali mivka (<1mm).

Možno je uporabiti le prst (ne iz vrta XD), katera pomaga rast rastlinam in biološki filtraciji.

Pesek/mivko je priporočljivo pred uporabo oprati, še posebej če to piše na embalaži ali se uporablja DIY variante (v tem primeru je pesek/mivko priporočeno tudi prekuhati).

Dekoracija

Za estetiko in dobro počutje rib uporabimo različno dekoracijo.

Lahko gremo "narabutat" ali kupit kamenje, ki ga dobro speremo (še bolje skuhamo).Pri kamenju je potrebno vedeti, da dodatno strjujejo vodo, še posebno če so apnenčasti ali dolomitni. Zato za zelo občutljive mehkovodne ribe uporaba kamenja ni primerna.

V akvaristični trgovini lahko kupimo tudi različne vrste korenin. Obstajajo tudi DIY izvedbe iz bukovega lesa, vendar previdno s tem.

Meni osebno so všeč kokosi, ker nudijo skrivališča ribicam. V navadni trgovini kupimo kokos, ga z žago/fleksarco (z nečim, kar znamo varno uporabljati) odrežemo najprej na eni strani. Poberemo ven beli kokos, ki če ni slab zaradi dolgega skladiščenja pojemo za prigrizek. In če želimo odrežemo še drugi del kokosa. Nato dobro prevremo kokos, da odstranimo čim več nečistoč in morebitnih zatiralnih sredstev. Predlagam za varnost ribic, da se po vrenju kokosov oreh da v vodo, ki se jo vsake toliko časa zamenja zamenja. Kokos se da v akvarij po tednu ali dveh.

Rastline

Če ne želiš gnojiti ali skrbeti za rastline vsaj malo, potem odsvetujem nakup. Je nekaj ribic katere prebivajo v čisto brezrastlinskih biotopih. Vendar vsaka rastlinica pomaga k bolj stabilnemu ravnovesju v akvariju (poraba nitratov NO3, naselitev zelo majhnih organizmov na liste, korenine...). Obstajajo dve kategoriji rastlin: zahtevne in nezahtevne. Težko je takole posplošiti rastline, so pa nezahtevne rastline dobro izhodišče, posebej za začetnike.

Imel sem že kar nekaj nezahtevnih rastlin, ki so mi umirale kljub dodajanju gnojil in dovoljšnji svetlobi, tako da tu predlagam poskušanje, katere rastline najbolje uspevajo za tvoj stil vzdrževanja, gnojenja, vode...

Za začetek predlagam nestebelnate rastline, katere črpajo hranila v večini preko korenin. Za te rastline se uporabi gnojne palčke (možno tudi navadne posušene pelete gnoja, vendar ekstremno previdno z njimi, hitro je možno predozirati, vnesti kakšne nečistoče v akvarij, porušiti filtrirne sposobnosti akvarija...) in bodo uspevale bolj kot ne brezproblema.

Medtem stebelnate rastline v večini črpajo hranila preko listov. Zato je potrebno precizno dodajanje hranil v vodo. Vsak proizvajalec ima svoj nabor hranil, ki jih je potrebno dodajati v vodo. Tudi veliko dražje pride na koncu, ko se lotimo tega, zato za začetnike odsvetujem takšen način. Seveda to ne pomeni, da stebelnate rastline ne črpajo hranil s koreninami, tako da kakšne enostavnejše rastline se splača poskusiti.

Ostala oprema

V akvarij lahko dodamo ogromno dodatkov, samo za začetek bo dovolj zgoraj opisan nabor.

Postavitev

Ko pridobimo vso opremo in jo pripravimo, začnemo s postavljanjem stvari v akvarij.

Pripravimo filter z ustrezno konfiguracijo gobic in materiala.

Na dno damo očiščen pesek oz. pod njim substat, če ga uporabljamo.

Natočimo v akvarij deklorizirano vodo z ustreznim pripravkom. Najbolje čez filter, da ne pretresemo peska. To naredimo do cca polovice. Nato začnemo v akvarij polagati dekoracijo in rastline ter morebitne "tablete" za rastline.

Ko končamo postavimo še grelec na primerno mesto in dotočimo deklorizirano vodo do vrha.

Na tej točki je voda kalna, zato počakamo kakšno uro, da se vsede in nato vklopimo filter in grelec. Da se akvarij hitreje scikla, uporabimo ustrezno bakterijsko tekočino po priporočilih proizvajalca. Priporoča se jo uporabiti tudi pri dodajanju novih ribic.

Sedaj lahko zapremo pokrov in čakamo teden ali dva, da se akvarij popolnoma scikla. Ne pozabi kalibrirati grelca! Med tem časom je možno dodati kakšne preproste organizme, ki bodo pomagale k vzpostavitvi sistema. To so recimo manjši polži, ki rijejo po pesku. Nato lahko tudi enkrat dnevno malo hranimo, da povečamo količino organske materije, s katero se bakterije hranijo. Ker če nimamo hrane, potem se bakterije ne bodo razmnoževale.

Čestitke :D

Bravo, upam da ti je uspešno uspelo vzpostavit akvarij. Sedaj se lahko odločiš za nakup ribic, o katerem si lahko prebereš tudi na tej strani.